Nejc

V letošnjem letu mineva 300 let od rojstva Šveda Carla Linne-ja, človeka, ki je prvi uvedel sistem dvojnega poimenovanja rastlin in živali (priimek (rod) in ime (vrsto) rastline, živali; npr. navadni jesenček ali Dictamus albus L.).

Carl Linne (13. 5.1707 – 10.1.1778)

Sprva niti ni kazal posebnega talenta. Baje je bil zelo pozabljiv in ravno iz te lastnosti je pozneje razvil najbolj revolucionarno iznajdbo - dvojno poimenovanje. Sestavil je tudi dokaj obsežen sistem poimenovanja rastlin in živali, ki pa ni bil najboljši (npr. pri svoji klasifikaciji rastlin uporabljal “le” število prašnikov v cvetovih). Kljub vsemu pa je potrebno priznati, da je njegov sistem obsegal okoli 6.000 rastlin in 6.000 živali (opisoval je tudi minerale). Zanimivo je tudi to, da je veliko rastlin poimenoval po svojih sponzorjih in svojih učencih. Še danes pa je v sodobnem sistemu mogoče videti katere rastline je prvi poimenoval Linne, namreč vse rastline, ki jih je poimenoval imajo v latinskem imenu veliko črko L.

Bil je izredno zanimiv človek, ki je iz velike revščine postal svetovno znan. Tekom študija medicine se je preživljal kot “varuška” otrok njegovih profesorjev in tako prišel do zastonjskih privatnih predavanj. Svojo ženo, ki je bila iz bogate družine, je lahko poročil šele, ko je odšel na Nizozemsko doktorirat (univerza v Harderwijk-u). Po doktoratu je “taval” po Evropi (Anglija, Nizozemska, Francija…) in se med drugim spoznal tudi z direktorjem britanske vzhodno-indijske družbe, ki mu je omogočil dostop do tropskih rastlin, ki jih je ta družbe uvažala v Evropo za okrasne rastline premožnih.

Pozneje je postal profesor botanike na univerzi v švedski Uppsali in z izrednim tempom izdajal knjige in dokaj dobro obogatel (njegovo prvo delo je bilo “Spolno življenje rastlin”, ki mu je še v času študija odprlo veliko vrat). V tem obdobju je prišel tudi v stik s Slovenijo preko SCOPOLIJA, tedanjega zdravnika v Idrijskem rudniku. V 13-tih pismih sta si izmenjevala svoja spoznanja o rastlinah in mineralih Kranjske.

Skratka izreden človek, tudi v današnjih merilih.

• Leave a comment... (0)

Zadnjič sem kolesaril po obkolpski dolini pod Starim trgom in odločil sem se, da bom nekaj napisal o rastlinstvu tega posebnega kotička Bele krajine.

 

Vsak letni čas ponuja kakšno rastlino, ki je zanimiva tudi za hobi rastlinarja (botanika po Slovensko). Spomladi me najbolj navdušujejo rastline iz rodu Orhidej (po Slovensko Kukavice). Posebej zanimiva je Bleda kukavica (Orchis palens), ki s svojo nežno rumeno barvo izstopa v spomladanskem zelenilu. Žal pa ta lepa rastlinica nima sreče, ker jo še preden se razvijejo semena pokosijo.

Bleda kukavica (Orchis palens)

Na določenih legah pa prevladuje Trizoba kukavica (Orchis tridentata), ki včasih naredi pokrajino že kar monotono. Zanimiva je tudi Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis).

Trizoba kukavica (Orchis tridentata)

Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis)

Orhideje me navdušujejo zaradi njihovega posebnega načina razmnoževanja. Namreč, imajo tako majhno seme, da samo ni zmožno vzkliti. V ta namen “uporabijo” glivo pestunjo, ki nebogljenemu semenu pomaga rasti, kasneje pa ta ista gliva pomaga rastlini pri črpanju vode in mineralov iz tal, v zameno pa od rastline dobi ogljikove hidrate. Ta njun simbiontski odnos se strokovno imenuje MIKORIZA.

Večina slovenskih Orhidej je zaščitenih, zato ji prosim ne trgajte.

Na teh travnikih pa lahko opazimo tudi rastlino, ki je pravi zajedalec. Rastlina iz rodu Pojalnikov (Nežni pojalnik - Orobanche gracilis) zajeda travniške detelje in je popolnoma izgubila klorofil. Zanimiva je, ker z izredno močnim vonjem (skoraj prijeten) privablja žuželke.

Pojavnik (Orobanche gracilis)

Zelo posebno rastlinstvo pa se je razvilo na pobočjih nad Kolpo med Radenci in Dolom. V poletni vročini daje vonj borov, ki so bili večinoma umetno zasajeni, v kombinaciji s škržati prav poseben – mediteranski občutek. Cerkvica na “preslico” v Radencih ta občutek samo še “pojača”.

Da je ta mediteranski občutek resničen nas najbolj nazorno opozarjajo nekatere rastline, ki so dejansko doma na Mediteranu. Naj jih naštejem nekaj:

Jesenček (Dictamus albus) je daljni sorodnik citrusov, kar lahko preverimo spomladi, če nežno oplazimo stebelce. V trenutku zadiši po limonah.

Jesenček (Dictamus albus)

Kraški šetraj (Satureja montana) je sorodnik navadnega šatraja. Pod Starim trgom je zelo razširjen in med hojo med borovci zaradi kraškega šetraja hitro zadiši po pizzi.

Kraški šatraj (Satureja montana)

Ruj (Cotinus coggygria) je še ena rastlina zanimiva zaradi svojega vonja, ki sicer ni tipična primorska rastlina (raste po celotni Sloveniji). Ko se jo dotaknete zadiši podobno kot korenje. Posebej zanimiva pa je pozno jeseni, ko se listi obarvajo v živo rdečo barvo. Tusi ta rastlina je po izvoru iz mediteranskega območja, v drevesnicah pa je mogoče dobiti tudi “udomačene” podvrste. Rastlino lahko opazite tudi nad Semičem kar iz avta.

Ruj (Cotinus coggygria)

Žuka (Spartium junceum) je zelo pogosta rastlina na jadranskih otokih. V okolici Starega trga sem jo opazil slučajno in sprva nisem bil prepričan, da gre za isto rastlino. Kasneje sem primerjal obe rastlini in ugotovil, da gre vsaj za isti rok, če ne tudi za vrsto. Drugače pa je ta rastlina sorodnica domačih stročnic in spada v družino Metuljnic (Fabaceae). Rastlina vsebuje strupeni Citizin, ki je kemično zelo podoben nikotinu in se baje uporablja za zdravljenje odvisnosti od nikotina. Prevelika doza je smrtno nevarna. Rastlino lahko prav tako opazite nad Semičem kar iz avta. Žal nimam nobene slike.

Verjetno nisem omenil še kakšne bolj značilne rastline, kljub temu pa sem vam predstavil tiste, ki jih lahko brez posebnega naprezanja opazite že na navadnem jesenskem pohodu. V teh dneh je ta del Bele krajine prav čaroben.

• Leave a comment... (0)