K sreči so k Jurjevanju pristopili takšni ljudje, ki so ga ZAČUTILI in ga naredili dobrega za nas in za njih. Jurjevanje je po njihovi zaslugi preživelo in vsako leto organsko raslo. Vsako leto smo po pravici slišali znani izrek - letošnje Jurjevanje je bilo najboljše do sedaj.

Leta 2008 je bilo enako. Postavlja pa se vprašanje, kako naprej. Veliko idej se pojavlja v javnosti in v glavah organizatorjev. No, bom pa še jaz eno idejo predstavil.

Naj RIC BK pomaga ustanoviti All star folklorno skupino Jurjevanja.

Na letošnjem Jurjevanju je bilo očitno nekaj. Na eni strani folklorne skupine, ki so delovale skoraj profesionalno. Njihovi nastopi so redko katerega gledalca pustil ravnodušnega. Na drugi strani pa so bile folklorne skupine iz Bele krajine, ki smo jih neupravičeno primerjali z temni pol-profesionalci. Obtimistična primerjava bi jih dala vsaj ena kakovostni razred nižje.

Predlagam, da bi ob finančni pomoči občin ustanovili ALL STAR skupino Bele krajine, ki bi plesala vse naše plese in bi bili ponosni ter bi jo brez sramu primerjali s tujimi skupinami. Seveda bi takšen projekt zahteval več ljudi (pevovodjo, koreografa, etnologa…), vendar pa bi takšna skupina, ki bi redno trenirala, lahko izvrstno predstavljala Belo krajino po Sloveniji in tudi drugje.

Skupina pa bi morala žal delovati na sistemu, da v njej ne more nastopati vsak ki bi hotel, v njej bi morali nastopati samo najboljši iz Bele krajine - resnični “DREAM TEAM” naše folklore.

Seveda pa bi morali poskrbeti tudi za obstoječe skupine, ki bi bile baza. Te skupine bi morale imeti na Jurjevanju rezerviran en dan, kjer bi se lahko predstavile.

To je ena od mnogih idej.

Uradne statistike pravijo, da je 95% Tajcev teravada budistov. Na prvi pogled je to res, budizem je državna religija. V resnici pa je zadeva podobna kot pri nas v Evropi. Veliko Tajcev je res deklariranih Budistov, dejansko pa jih z budizmom veže le velik amulet lika Bude ali kakšnega znanega meniha. Dobiš občutek, da jih ta amulet varuje pred vsem, tudi uporaba čelade na avtocesti ni potrebna. Ko bi bili ti amuleti vsaj lepi, so velike pozlačene ovaljne škatle okoli vratu.

Kljub vsemu pa je budizem vtkan v tajsko družbo. Pravijo, da večina moških pred poroko vstopi v meniški stan vsaj za nekaj mesecev. Menihi in tempeljski dečki imajo na vsakem javnem prevozu zagotovljen del, kjer se laiki ne zadržujejo. Če se slučajno usedeš, te tajski laiki vljudno prosijo, če odstopiš prostor menihom.

Zanimiv je podatek, da so v zadnjih letih opazili porast števila tempeljskih dečkov (otroci, ki živijo skoraj po meniških pravilih, vendar niso menihi). V večini religij bi bili tega veseli, na Tajskem pa tega niso. Namreč to je neposredna posledica poslabšanja socialnega stanja na podeželju. Skoraj vsi dečki gredo v samostane kot posledica domače revščine. V samostanu imajo zagotovljerno prehrano in tudi osnovne pogoje za šolanje, nekateri pa tudi uidejo spirali drog.

Kljub vsemu pa dobiš občutek (kljub podobnim zlorabam dečkov kot pri nas v Evropi in kljub podobni “denarnim” zlorabam duhovščine), da Tajci jemljejo svojo vero kot nekaj pozitivnega.

Na Ekonomski fakulteti je imel pred polnim avditorijem predavanje z naslovom Evropa in svet v letu 2008. In prav zanimivo je poslušati človeka, ki je že marsikaj videl in tudi marsikaj dosegel. Posebej pa je zanimivo, da ne prihaja iz celinske Evrope in ima do liberalizma nekoliko drugačen odnos.

Skozi njegovo predavanje se je neprestano vračal na Kitajsko in njen vpliv na EU in celoten svet. Navedel je zanimiv podatek, da Kitajske necarinske ovire povzročajo 55 mio. EUR dnevne škode gospodarstvu EU.

Posebej zanimiv pa je njegov pogled na svetovno trgovino v luči boja proti revščini. Kot sam pravi je odprtost vseh trgov ena ključnih zadev, ki bo pomagala manj in nerazvitim, da se izkobacajo iz cikla revščine. Pravi, da je potrebno koristi globalizacije prenesti na spodnjo milijardo ljudi. Pri tem daje največji pomen svobodni trgovini, trgovini brez carinskih in necarinskih ovir pri trgovanju.

 Kritikom svobodne trgovine, ki se razvija v okviru Svetovne trgovinske organizacije, odgovarja, da je njihova zaščitniška politika posledica njihovega strahu pred realno konkurenco drugih držav.

Po njegovem je moralna doložnost, da EU preko svobodne trgovine pomaga nerazvitemu svetu, kajti iza protekcionističnega obzidja je teško pomagati komur koli. S protekcionizmom največ zgubi ravno tisti, ki ga izvaja.

 Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je to, da tako skrajna stališča do svobodne trgovine in koristi globalizacije zagovarja nekdo, ki je po duši angleški socialdemokrat. Namerno povdarjam angleški, ker imajo socilani demokrati celinske Evrope glede svodobe trgovanja in globalizacije rahlo drugačno mnenje (če ne celo bistveno drugačno).

Carl Linne (13. 5.1707 – 10.1.1778)

Sprva niti ni kazal posebnega talenta. Baje je bil zelo pozabljiv in ravno iz te lastnosti je pozneje razvil najbolj revolucionarno iznajdbo - dvojno poimenovanje. Sestavil je tudi dokaj obsežen sistem poimenovanja rastlin in živali, ki pa ni bil najboljši (npr. pri svoji klasifikaciji rastlin uporabljal “le” število prašnikov v cvetovih). Kljub vsemu pa je potrebno priznati, da je njegov sistem obsegal okoli 6.000 rastlin in 6.000 živali (opisoval je tudi minerale). Zanimivo je tudi to, da je veliko rastlin poimenoval po svojih sponzorjih in svojih učencih. Še danes pa je v sodobnem sistemu mogoče videti katere rastline je prvi poimenoval Linne, namreč vse rastline, ki jih je poimenoval imajo v latinskem imenu veliko črko L.

Bil je izredno zanimiv človek, ki je iz velike revščine postal svetovno znan. Tekom študija medicine se je preživljal kot “varuška” otrok njegovih profesorjev in tako prišel do zastonjskih privatnih predavanj. Svojo ženo, ki je bila iz bogate družine, je lahko poročil šele, ko je odšel na Nizozemsko doktorirat (univerza v Harderwijk-u). Po doktoratu je “taval” po Evropi (Anglija, Nizozemska, Francija…) in se med drugim spoznal tudi z direktorjem britanske vzhodno-indijske družbe, ki mu je omogočil dostop do tropskih rastlin, ki jih je ta družbe uvažala v Evropo za okrasne rastline premožnih.

Pozneje je postal profesor botanike na univerzi v švedski Uppsali in z izrednim tempom izdajal knjige in dokaj dobro obogatel (njegovo prvo delo je bilo “Spolno življenje rastlin”, ki mu je še v času študija odprlo veliko vrat). V tem obdobju je prišel tudi v stik s Slovenijo preko SCOPOLIJA, tedanjega zdravnika v Idrijskem rudniku. V 13-tih pismih sta si izmenjevala svoja spoznanja o rastlinah in mineralih Kranjske.

Skratka izreden človek, tudi v današnjih merilih.

Vsak letni čas ponuja kakšno rastlino, ki je zanimiva tudi za hobi rastlinarja (botanika po Slovensko). Spomladi me najbolj navdušujejo rastline iz rodu Orhidej (po Slovensko Kukavice). Posebej zanimiva je Bleda kukavica (Orchis palens), ki s svojo nežno rumeno barvo izstopa v spomladanskem zelenilu. Žal pa ta lepa rastlinica nima sreče, ker jo še preden se razvijejo semena pokosijo.

Bleda kukavica (Orchis palens)

Na določenih legah pa prevladuje Trizoba kukavica (Orchis tridentata), ki včasih naredi pokrajino že kar monotono. Zanimiva je tudi Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis).

Trizoba kukavica (Orchis tridentata)

Piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis)

Orhideje me navdušujejo zaradi njihovega posebnega načina razmnoževanja. Namreč, imajo tako majhno seme, da samo ni zmožno vzkliti. V ta namen “uporabijo” glivo pestunjo, ki nebogljenemu semenu pomaga rasti, kasneje pa ta ista gliva pomaga rastlini pri črpanju vode in mineralov iz tal, v zameno pa od rastline dobi ogljikove hidrate. Ta njun simbiontski odnos se strokovno imenuje MIKORIZA.

Večina slovenskih Orhidej je zaščitenih, zato ji prosim ne trgajte.

Na teh travnikih pa lahko opazimo tudi rastlino, ki je pravi zajedalec. Rastlina iz rodu Pojalnikov (Nežni pojalnik - Orobanche gracilis) zajeda travniške detelje in je popolnoma izgubila klorofil. Zanimiva je, ker z izredno močnim vonjem (skoraj prijeten) privablja žuželke.

Pojavnik (Orobanche gracilis)

Zelo posebno rastlinstvo pa se je razvilo na pobočjih nad Kolpo med Radenci in Dolom. V poletni vročini daje vonj borov, ki so bili večinoma umetno zasajeni, v kombinaciji s škržati prav poseben – mediteranski občutek. Cerkvica na “preslico” v Radencih ta občutek samo še “pojača”.

Da je ta mediteranski občutek resničen nas najbolj nazorno opozarjajo nekatere rastline, ki so dejansko doma na Mediteranu. Naj jih naštejem nekaj:

Jesenček (Dictamus albus) je daljni sorodnik citrusov, kar lahko preverimo spomladi, če nežno oplazimo stebelce. V trenutku zadiši po limonah.

Jesenček (Dictamus albus)

Kraški šetraj (Satureja montana) je sorodnik navadnega šatraja. Pod Starim trgom je zelo razširjen in med hojo med borovci zaradi kraškega šetraja hitro zadiši po pizzi.

Kraški šatraj (Satureja montana)

Ruj (Cotinus coggygria) je še ena rastlina zanimiva zaradi svojega vonja, ki sicer ni tipična primorska rastlina (raste po celotni Sloveniji). Ko se jo dotaknete zadiši podobno kot korenje. Posebej zanimiva pa je pozno jeseni, ko se listi obarvajo v živo rdečo barvo. Tusi ta rastlina je po izvoru iz mediteranskega območja, v drevesnicah pa je mogoče dobiti tudi “udomačene” podvrste. Rastlino lahko opazite tudi nad Semičem kar iz avta.

Ruj (Cotinus coggygria)

Žuka (Spartium junceum) je zelo pogosta rastlina na jadranskih otokih. V okolici Starega trga sem jo opazil slučajno in sprva nisem bil prepričan, da gre za isto rastlino. Kasneje sem primerjal obe rastlini in ugotovil, da gre vsaj za isti rok, če ne tudi za vrsto. Drugače pa je ta rastlina sorodnica domačih stročnic in spada v družino Metuljnic (Fabaceae). Rastlina vsebuje strupeni Citizin, ki je kemično zelo podoben nikotinu in se baje uporablja za zdravljenje odvisnosti od nikotina. Prevelika doza je smrtno nevarna. Rastlino lahko prav tako opazite nad Semičem kar iz avta. Žal nimam nobene slike.

Verjetno nisem omenil še kakšne bolj značilne rastline, kljub temu pa sem vam predstavil tiste, ki jih lahko brez posebnega naprezanja opazite že na navadnem jesenskem pohodu. V teh dneh je ta del Bele krajine prav čaroben.

Na tem blogu bom blog(d)il Jernej Kavšek - Nejc.